Dopust je več kot le pobeg od službe in napornega vsakdana. Je čas, ko bi se nam morali možgani resetirati, telo umiriti in se pripraviti na novo delovno sezono. Ste kdaj razmišljali o psihološkem  vidiku dopusta?

Zavestni korak stran od skrbi prinaša novo perspektivo

Včasih se moramo zavestno fizično odmakniti od problema, da dobimo nov pogled na situacijo oz. problem. V stresnem vsakdanjiku so naši možgani obremenjeni z iskanjem rešitve in se dobesedno mučijo, medtem ko “non-stop” premlevajo isto stvar. Ste že kdaj opazili, da se je kdaj, ko ste se zavestno distancirali od problema in niste mislili nanj, rešitev pojavila sama od sebe? Ko nekam odpotujete in pustite dom (daleč) za seboj, lahko dobite bolj objektivno perspektivo, kako vaše življenje v resnici poteka in analizirate prednosti/pomanjkljivosti. Tukaj ne gre le za to, da si vzamete oddih od dela in službe, temveč gre tudi za načrtno oddaljitev od doma in spremembo okolja.

Psihološki učinek dopustovanja v tuji kulturi

Če ste med srečneži, ki si lahko privoščijo oddih, oddaljen od doma nekaj več kilometrov in se imate možnost spustiti v avanturo spoznavanja novih običajev, navad ter socialnih norm drugih kultur, lahko to še dodatno blagodejno vpliva na vaše počutje. S tem namreč odmikate fokus neposredno od sebe in svojih težav, saj nezavedno postajate čuječi za novo okolje in to z vsemi čutili. Stranski pozitivni učinek pustolovščine je tudi ozaveščanje tega, kdo in kaj ste, kar pomaga tudi pri razumevanju samega sebe. Morda pa bo začel utripati kakšen drug alarm – namreč, kaj niste, pa bi to radi pri sebi spremenili.

Kaj se z našimi možgani dogaja na dopustu?

Počitnice so čas, ko izklopimo svoje možgane »na off« in postanemo čuječi za okolico. Verjamem, da ste za čuječnost (ozmindfulness) že slišali – gre za koncept, ki izvira iz budizma in poudarja predvsem zbranost in fokus v nekem trenutku s to razliko, da ni potrebna meditacija, da čuječnost dejansko izvajamo, temveč smo v danem trenutku zgolj prisotni z vsemi čutili,poskušamo dojemati okolico in pri tem ohraniti »prazno glavo«. Prav to nezavedno počnemo na dopustu. Veliko bolj smo odprti za nove stvari, uživamo v okušanju hrane, z veseljem vonjamo borovce ali poslušamo šumenje morja. Zavestno se sprostimo in si z radovednostjo ogledujemo nove stvari ali pa poskusimo kaj novega, česar sicer doma ne bi. Dejstvo je, da za prakticiranje tega sploh ne bi potrebovali dopusta, toda na žalost se  vse prevečkrat dogaja, da si v napornem vsakdanjiku zavestno ne vzamemo dovolj časa za tovrstno sproščanje.

»Vse, kar rabim, so počitnice.«

Neka raziskava Univerze v Tel Avivu je pokazala, da so delavci, ki so pred dopustom doživeli burn-out oz. izgorelost in odšli na brezskrbne dvotedenske počitnice, že kmalu po povratku ponovno dosegli enako stanje stresa. Kako vendar, ko pa bi pričakovali, da si bodo popolnoma odpočili in si nabrali novih moči? V nadaljevanju je raziskava pokazala, da so zato bolj kot dolge počitnice primernejši krajši, a pogostejši »pobegi« iz mesta oz. izleti. S tem namreč ohranjamo »fit kondicijo« svoje psihe, ki se postopoma navadi na več krajših oddihov, kar pa na delu omogoča večjo zbranost in motiviranost, v zasebnem življenju pa večji občutek zadovoljstva.

Če to trenutno bere kdo iz vrst delodajalcev, bo morda uvidel, da odobritev dopusta večkrat po malem sploh ni tako napačna strategija za povečevanje delavčeve učinkovitosti.

Pravzaprav si je to dejstvo vredno zapomniti tudi pri vlaganju v organizacijo lastnega časa, ne glede na to, ali ste samski, vezani, imate družino ali/in ste poleg vsega še v delovnem razmerju. 🙂