” Pozdravljeni, že večkrat sem prebirala vaše odgovore in s tem našla kakšen nasvet, sedaj sem se pa odločila, da vam tudi jaz pišem, ker ne vem kaj naj naredim. S fantom sva skupaj eno leto in pol. Jaz sem stara 26 let, on 28. Imela sva se zelo lepo, do mene je zelo prijazen in ustrežljiv. So pa seveda tudi stvari, ki mene motijo. Npr. ena od teh stvari je bilo všečkanje žensk na družabnih omrežij. Vseh, od tistih pomanjkljivo oblečenih, do tistih normalnih. Vem, da je to počel že prej preden sva začela, ampak sem mislila, da se bo z začetkom zveze to umirilo, ampak se ni. Povedala sem mu, da se mi to zdi zelo nespoštljivo do mene in se je s tem umiril. Še vedno pa me je motilo, ker kar naprej nekaj kontaktira preko družabnih omrežij in niti nisem vedela s kom. Večkrat sem ga vprašala in mi je odgovoril, da klepeta s prijatelji, občasno tudi s kakšno kolegico, ampak da jih že od prej pozna. Vredu, to razlago sem sprejela in mu verjela. Ampak v sebi nekako nisem bila mirna. Zdelo se mi je tudi, da mu ni najbolj lagodno, če sem zraven ko ima v roki telefon. Vse to se je dogajalo do nekaj tednov nazaj, ko sem ga vprašala, če lahko pogledam na uro na njegovem telefonu in sem videla sporočilo ene punce, ki jo jaz ne poznam. Vprašala sem ga, če lahko pogledam in je rekel da lahko. Videla sem samo zadnje sporočilo, ker je ostala že zbrisal. Dokončno mi je prekipelo in sem ga vprašala, zakaj je brisal. Trdil mi je, da ni nič takšnega, da sta se samo dogovarjala za kavo in da je pač čistil telefon. Ni mi jasno, zakaj je potrebno brisati, če ni nič takšnega. Po kar dolgih prepirih sem se odločila, da mu bom verjela, čeprav se je nabralo že toliko dvomov, da sploh nisem vedela, če bom šla še lahko naprej. Za tem sem bila enkrat pri njemu in spet mu je ves čas piskal telefon. Ni mi dalo miru in sem ga zopet vprašala, če lahko pogledam. Privolil je in sem videla, da se ves čas dopisuje z nekimi ženskami tudi po snapchatu. Z nekaterimi čisto običajne pogovore, najbolj pa me je prizadelo, ko sem najdla pogovor iz nekaj mesecev nazaj, z isto punco od katere je zbrisal pogovore na messengerju, kateri je pisal kakšna lepotička in dogovarjala sta se za kavico. Čisto sem bila šokirana in sem mu rekla, da tega ne bom več prenašala in da končajva. Cel vikend se nisva slišala in nato mi je v nedeljo zvečer pisal, če sem si kaj premislila. Čez nekaj dni sem se odločila da se pogovoriva in da mu prisluhnem. Razlagal mi je, da s to punco nima nič, da jo pozna že od prej in da gresta samo parkrat na leto na kavo. Za komentar pa mi je rekel, da pač napiše kot si misli. Obljubil mi je, da tega ne bo več počel. Rekla sem mu, če lahko potem še enkrat skupaj pogledava kaj sedaj počne po družabnih omrežjih, da bi videla, če se je že kaj umiril in sem doživela še en šok. Še isti večer, ko sva se skregala je zopet pisal eni kolegici in ji razlagal, da sva se skregala da sem smotana, bolana, ljubosumna in še kakšne grde stvari. Za piko na i jo je še povabil na sprehod. Njegova razlaga na to je bila, da je bil zelo jezen name in da je rabil pogovor z nekom (po mojem mnenju bi se lahko obrnil na kakšnega družinskega člana ali kolega). Skratka po vsem tem sem bila tako prizadeta, da sem se odločila, da bom z njim prekinila. Zelo mi je težko in sedaj mi je že večkrat rekel, da bo stvari popravil in naj mu dam še eno priložnost in da nima z nobeno ničesar, da ima rad samo mene in da si želi, da ostaneva skupaj. Priznam, da sem zelo zmedena. Vem, da sama včasih malo pretiravam, ampak vse te stvari so me res prizadele. Zanima me vaše mnenje, ali je to normalno za neko resno zvezo in če ves čas pravi, kako me ima rad in da bi vse naredil zame, po drugi strani pa počne takšne stvari. Resnično me zanima vaše mnenje, ali sem prestroga, ali so to znaki, da mu sploh ni kaj dosti mar zame, kot si tudi sama mislim. Hvala. ‘

     

MOJ NASVET

     

Pozdravljena, najprej se vam zahvaljujem za odkritost in ranljivost, saj je bilo potrebno zbrati veliko poguma, da ste razodeli svojo zgodbo.Kje začeti … v tem pismu je čutiti toliko zmede in naporov, kot ste ju verjetno doživljali vsakič tudi vi, ko ste se odločili dati novo priložnost. Ste si zmogli dati sebi kakšno potrditev oz. pohvalo, da ste toliko trdni in močni, da ste preživeli to kalvarijo preizkušenj? Ne glede na to, kako se bo zadeva odvila pri vama, ste lahko sami pri sebi mirni glede tega, da ste dali od sebe maksimum ter s tem dali priložnost za spremembo (tudi večkrat). Vaši občutki so pristni in resnični – dobro je, da jih ne zanikate. Sledite jim, saj so vaš kažipot in vam odpirajo pot do vaše intuicije. Če v zvezi niste mirni, je pravilno, da o tem spregovorite naglas in poskušate s partnerjem priti do odgovora, ki bo zadovoljiv za oba. Ko ste na drugi strani bili slišani, ste upravičeno pričakovali, da bodo vaše prošnje tudi uslišane. Dobro je, da ste postavili mejo pri svojem tolerančnem pragu, kaj je za vas še spoštljivo in kaj več ni. Vsak od nas ima svojo osebno mejo, ki je zanj maksimum ”kompromisarstva”, vsak vdor v te meje pa predstavlja nespoštljiv vdor. V partnerstvu je tako, da se zaljubljenost morda res zgodi in je splet nekih okoliščin ter ugodnega kemičnega hormonskega ravnovesja, na kar ne moremo vplivati, saj dejansko pride do fizičnih sprememb v telesu, ki nam prinašajo ugodje. Ko pa zaljubljenost preide v ljubezen, se za odnos (zavestno) odločimo. Takrat se drugemu razodenemo v vsej svoji ranljivosti in takšni, kot v resnici smo, zato to pristnost pričakujemo tudi na drugi strani. Ko se odločimo za partnerski odnos, se torej zavestno odločimo za ”ekskluzivnost” enemu partnerju – to pa predstavlja zaobljubo zvestobi. Terapevti smo na terapijah velikokrat priča težavam v partnerstvu, nastalih zaradi dopisovanja oz. t.i. platonske nezvestobe. Zakaj platonske – zato, ker pri tem ne prihaja do fizične prevare (vsaj na začetku ne), vsekakor pa je namera vsakega takšnega dopisovanja preživeti čas z nekom drugim, mu namenjati svojo energijo in čas, komplimente, pohvale, morebiti tudi predloge. Par, ki si takšne ”izlete” dovoljuje, mora na takšne (bodisi online bodisi fizične) prakse pristati soglasno, s čimer pa dopušča vdor v partnersko razmerje tudi tretjim osebam. Diada jaz-ti se takrat razširi v trikotnik. Povsem naravno je, da ne pristajate na takšne opcije, v kolikor si odnos predstavljate kot odnos med dvema, nekaj svetega, nekaj samo vajinega. Tukaj se je pametno pogovoriti o tem, kakšno definicijo partnerstva ima vaš partner. Če so njemu ”izleti in skoki v neznano” nekaj običajnega, je prav da je iskren do sebe in poišče partnerko, ki bo takšne prakse odobravala. V kolikor mu to prinaša adrenalin, bi bilo zanimivo na partnerski terapiji raziskati, od kod želja po adrenalinu takšne vrste, ko pa se ga da zadovoljevati tudi na druge načine. V vsakem primeru vama polagam na srce, da sta pri svojih namenih in načrtih za prihodnost drug z drugim odkrita, saj je odkritost temelj, na katerem lahko začneta graditi za naprej, v kolikor bosta ostala skupaj. Vajin odnos bo imel možnost za rast šele takrat, ko si bosta situacijo oba priznala oz. opredelila kot izziv/problem, na katerem je potrebno delati oz. ga odpraviti SKUPAJ. Vi sama pri tem definitivno ne morete garati za oba. Upam, da ste v odgovoru našli nekaj zase. Lep pozdrav, Martina Medved, mag. ZDŠ, družinska in zakonska terapevtka – stažistka