Raziskave in praksa vse bolj kaže, da je fenomen senzitivnega in prisotnega očetovstva, kot ga mogoče naši starši še niso bili vajeni, zelo koristen za psihični razvoj otroka.

Ste vedeli da se, kadar je pri porodu prisoten oče, uporabi manj analgetikov? Pa tudi, da oče, ki pogosto pestuje dojenčka in se zna pravilno odzvati na njegov jok, vpliva tudi na (boljše) razpoloženje mame?

Sodelovanje obeh partnerjev pri vzgoji je koristno ne le zato, ker razbremeni mamico, ampak občutno vpliva tudi na kakovost družinskega vzdušja.

Bodita složna in se podpirajta

Starša sta v prvi vrsti partnerja. Če sta bila že prej senzitivna eden do drugega, prilagodljiva in fleksibilna, bo tudi prehod v starševski vlogi zanju lažji. Če sta bila tega prej manj vešča, se tega lahko zavestno naučita sedaj. Pomembno je, da se podpirata in drug drugemu dajeta vrednost. Za zdrav razvoj otroka sta enako pomembna oba. Ključno je zavedanje, da za učenje sodelovalnih veščin nikoli ni prepozno!

Tudi oče je pomemben

Morda mi boste zdaj oporekali, da je v prvih mesecih življenja mati tista, ki je že biološko in fizično bližja otroku in je s tega vidika bolj pomembna. To sicer drži, ampak partner je tisti, ki lahko posredno, ”iz ozadja” vpliva na dojenčkovo in mamino dobro počutje. Poleg tega je zmotno mišljenje, da dojenček oz. malček potrebuje zgolj mamo. Ne gre za to, da oče poskuša nadomestiti mamo, saj je ta ena sama. Razlika je v tem, da oče pri vzgoji sodeluje na drugačen način. Ste se kdaj zavzeli, da se razburjen malček ob očetu pomiri na drugačen način kot ob mami?

V čem se razlikujeta mama in oče?

Medtem ko mama večino časa z otrokom preživi med hranjenjem, nego in previjanjem, je oče tisti, ki večino časa z otrokom preživi v igri. Otroci precej bolj razlikujejo med igro z očetom in z mamo, kot se nam to zdi na prvo žogo. Z očetom je igra veliko bolj zabavna, nepredvidljiva in spontana, medtem ko je z mamo bolj načrtovana in previdnaMame so že po naravi bolj prestrašene in zaščitniške. Zato ni čudno, da strokovnjaki večkrat svetujejo, naj prvi mesec v vrtec ali šolo pelje otroka oče, ki je ob tem večinoma bolj sproščen in brezskrben.

Zakaj?

Oče da poljubček in hitro odide, medtem ko so mamice včasih preveč čustveno vpletene in težje odidejo, kar se lahko čustveno prenaša na otroka, ki ob tem tudi sam občuti stisko. Samo predstavljajte si, kaj si misli malček, ko mami joče in težko zapira vrtčevska vrata pred seboj: »Le kam me mami daje, da je tako žalostna?« Ker sta z mamo tako povezana, postane tudi otrok vznemirjen, čeprav se mami zdi, da je v stiski, ker se boji vrtca in novih ljudi.

Najbolj pomemben postane oče za otroka od 3. leta naprej, ko je »zadolžen« za njegovo socializacijo. Takrat prihaja v ospredje njegova mentorska vloga, skupni projekti, učenje in zabava. Oče, ki je prisoten v času odraščanja, vpliva tudi na boljši kognitivni in čustveni razvoj otroka.

Delita si odgovornost in vključujta drug drugega

Pomembno je, da si starša delita zadolžitve, da ne pade vse breme na enega starša (po navadi mamo), ki lahko kaj hitro občuti stres, paniko in izgorelost. To ne velja samo za prvih par mesecev ali prvi dve leti otrokovega življenja. Za gradnjo sodelovalnega odnosa je potrebna konstanta – konstantno in zavestno odmerjanje časa za otroka in partnerko. Po drugi strani pa velikokrat mame imajo občutek, da nihče ne zna bolje poskrbeti za njihovega otroka kot one same in zato zavedno ali nezavedno odganjajo očeta proč. Na tej točki je potrebno zadihati in si dovoliti biti ranljiva ter pokazati svojo šibkejšo plat– včasih pač ne zmoremo vsega same in s tem ni nič narobe, prav nasprotno: sodelovanje je dobrodošlo. Zaupajte svojemu partnerju v enaki meri, kot ste mu takrat, ko ste mu namenile privilegij, da je vaš izbranec. 🙂

Komunikacija je pomembna

Ko želita drug drugemu povedati, da se z vzgojno metodo drugega ne strinjata, tega ne storite pred otrokom, ampak si na spoštljiv način povejta na samem. Otrok namreč takoj začuti, kateri starš ima večjo veljavo in kdo od staršev je pogosteje degradiran. Ko bo sam razvil »ekonomsko razmišljanje«, kot temu pravimo strokovno, bo zmeraj vedel, kdo je ”bolj prijazen starš” in h komu se mora obrniti, ko bo želel kaj dobiti. To je seveda nesmiselno, saj si v družini ne želite koalicij med staršema, temveč enotnost.

In še nekaj najpomembnejšega za konec: spoštljiv odnos med mamo in očetom ter njuno sodelovanje je najboljši zgled partnerskega odnosa za otroka, ki bo prej ali slej odrasel in se sam znašel v partnerskem odnosu. Takrat bo njegova prva definicija partnerske zveze to, kar je doživel doma.

NamigOče naj, ko pride domov, zato najprej poljubi mamo in šele nato otroka.