Če ste se zalotili, da v zadnjem času nesorazmerno več naredite za blaginjo okolice in manj zase, preberite ta članek. S tem boste razumeli, zakaj se večkrat znajdete v začaranem krogu in se počutite, kot da pravzaprav nikoli ni pravi čas za vas.

Vsak je sam odgovoren za svoje počutje.

Kot prvo je potrebno razumeti dinamiko odnosov. Nekdo, ki je bil vajen ves čas od vas jemati in nič dajati v zameno, bo šokiran, ko mu boste njegovo »pravico« (kot jo vidi on) hoteli odvzeti. Bodite pripravljeni, da lahko sledi čustveno izsiljevanje (v primeru zasebnih odnosov) ali pa “kazni“, ki si jih sploh ne zaslužite (po navadi v primeru poslovnih odnosov). Pomembno je, da se zavedate, da s tem, ko na prijazen način nekoga odklonite, ne odgovarjate za njegovo razpoloženje oz. njegov čustveni vihar. Če se nekdo ne strinja z mojim mnenjem, lahko to vzbudi v njem določena čustva, za katera jaz ne morem odgovarjati. V neki osebi bo to vzbudilo ogorčenje, v drugi pa nič posebnega. Prav zato, ker smo si različni in v različnih kontekstih različno odreagiramo, je vsak »kriv« za svoje počutje.

Neprimerni »NE« lahko ima neprijetne posledice.

Potrebno je tudi poudariti, da vsak odgovarja za svoje počutje zgolj pod pogojem, da smo ga odklonili na spoštljiv način. Svoj »NE« lahko sporočim na dva načina: 1) se impulzivno odzovem, zgražam, pritožujem in naredim dramo, pred čimer je priporočljivo najprej premisliti o morebitnih posledicah (v odnosih, v katerih smo odvisni – npr. pri delodajalcu). Lahko pa: 2) se umirim in na prijazen način povem, da to presega moje pristojnosti ter navedem razlog, zakaj je temu tako. Ta način postavljanja meja je v nasprotju s prvim bolj mehak in fleksibilen, kar omogoča sogovorniku, da vam lažje pride nasproti, saj pravzaprav ne degradirate njega, ampak njegova dejanja oz. besede.

Začnite z majhnimi koraki.

Svojo misijo začnite z majhnimi koraki in sčasoma boste pridobili na samozavesti ter se opogumili za večje podvige. Primer: Namesto, da imate v varstvu prijateljičinega otroka 1x na teden, zmanjšajte varstvo na 1x na dva tedna. //  Situacijo, v kateri vas bo šef zasipal z dodatnim delom, lahko predvidite vnaprej, zato lahko že vnaprej jasno, a spoštljivo poveste, da že imate načrte za ta vikend, zaradi česar ga ne nameravate ponovno posvetiti delu. // Mama, ki si zna vzeti čas zase in reči »ne« gospodinjskim opravilom ali pa bolj vključiti partnerja, da jo »nadomešča«, bo spočita in bolj sproščena oseba, partnerka in končno – zadovoljna mama, kar bo v korist vseh. Bodite potrpežljivi in zavedajte se, da bo potreben določen čas in predvsem vaja, dokler uveljavite svoj »NE«. Vsekakor pa se sprostite in bodite pripravljeni na negativne odzive, ki jih sprejemajte venomer z vljudnostjo. Odločnost se bo izplačala, kar se bo pokazalo sčasoma – morda se vam v tem hipu zdi ključni cilj, da pridobite večjo veljavo ob neki osebi, a po trnovi poti se bo pokazalo, da je največja nagrada pravzaprav ljubezen do same/ga sebe in zadovoljstvo s samim seboj.

Z asertivno komunikacijo do uspeha.

Kot asertivno komunikacijo opredeljujejo strokovnjaki tisto, pri kateri zastopamo svoje interese, a hkrati kažemo tudi spoštovanje do drugih. Tukaj je nekaj enostavnih namigov, kako vzpostaviti enakopravno izhodišče:

1. Povejte jasno in neposredno, kaj želite in česa nočete.

2. Ko podajate kritiko, jo podajte na vedenje oz. dejavnost, ne na osebo. (»Ni mi bilo všeč, ko si storil to, saj mislim, ….«).

3. Uporabljajte »jaz stavke«, pri katerih izražate svoje počutje (»Zmeraj, ko to zahtevaš od mene, se počutim žalostno/krivo/jezno/… in brez veljave, saj …«.).

4. Izraziti obžalovanje ni sramotno, morda bo vaš sogovornik ob tem reagiral empatično in ga boste s tem omehčali (»Žal mi je; saj veš, da se velikokrat potrudim, toda tokrat ne bo šlo, saj imam tudi sam/a druge načrte.«).

5. Tudi vi reagirajte empatično, s čimer prihajate sogovorniku nasproti (»Razumem, da si v stiski, toda to zadevo bo potrebno drugače regulirati, saj se očitno že prevečkrat ponavlja.«).

Če boste osvojili teh pet korakov, se bo vaša komunikacija izboljšala, hkrati pa vam ne bo nihče mogel očitati, da ste neprijazni ali nespoštljivi. Postavljanje spoštljivih meja torej pomeni priti nasproti, h kompromisu, kadar je to potrebno ali uveljaviti svoj prav na blag način. Ko boste osvojili to veščino in jo vsakodnevno uporabljali v različnih socialnih kontekstih, vam bo popolnoma zlezla pod kožo in postala samoumevna.