V Sloveniji psihoterapevtska dejavnost še ni urejena, saj je predpogoj za le-to sprejetje Zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki bo opredelil in reguliral poklic »psihoterapevt« ter izvajanje psihoterapevtskih storitev. Kolegij treh fakultet – Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani (SFU Ljubljana), Fakultete za uporabne družbene študije iz Nove Gorice (FUDŠ) in Teološke fakultete Univerze v Ljubljani (TeoF), ki izvajajo akreditirane študijske programe iz psihoterapije in psihosocialnega svetovanja, so skupaj s predstavniki nekaterih strokovnih združenj* podpisali dogovor o sodelovanju za normativno ureditev psihoterapije.

Ta članek ni namenjen razpravljanju, zakaj še do sprejetja zakona ni prišlo, kdo je za to odgovoren oz. kaj o tem mislijo strokovnjaki različnih področij. Povzetek trenutnega stanja  si na kratko lahko preberete tukaj. Ključno je, da statistike ni mogoče zamolčati in da alarmantne številke ljudi v stiski vse bolj naraščajo. Ker je psihoterapija (zaenkrat) samoplačniška, se zanjo odloča manj ljudi, saj se raje postavijo v dolgo čakalno vrsto za obisk psihologa ali psihiatra v javnem zdravstvu. Po nekaterih podatkih v Sloveniji anskiolitike in antidepresive uporablja kar 100 000 ljudi**, čemur bi se lahko izognili s povezavo dveh strok – psihiatrije in psihoterapije. Primer: Depresija, ki je posledica izgube službe ali prekinitve dolgoletnega partnerskega odnosa, se da sprva regulirati po drugih kanalih – s svetovanjem in psihoterapijo. Šele če le-to ne bi zaleglo, bi naj nastopilo zdravljenje na naslednji stopnji – s psihofarmaki, kar je ustaljena praksa v drugih državah EU in tudi drugje po svetu.

V ta namen bom na kratko orisala razlike med strokovnjaki, njihovimi nazivi in storitvami, ki jih ponujajo.

PSIHOLOG

Je strokovnjak, ki je končal študij psihologije na Filozofski fakulteti. Psiholog lahko dodatno opravi podiplomski študij na kateri od psihoterapevtskih smeri in se izobrazi še za psihoterapevta. Področje dela je zelo široko: od šolstva, zdravstva, delovnih kadrov, športa, vojske, do zaporov in tudi domov za ostarele. V splošnem deluje tako, da diagnosticira s pomočjo psiholoških orodij (testov in vprašalnikov) in svetujeNi pristojen za predpisovanje zdravil ali za samostojno izvajanje psihoterapije, v kolikor ni dokončal dodatnega študija iz psihoterapije.

PSIHIATER

Je strokovnjak, ki je dokončal medicinsko fakulteto, po tem pa še specializiral psihiatrijo, ob tem pa se lahko tudi on izobrazi za psihoterapevta. Deluje tako, da zdravi duševne motnje in duševne bolezni s predpisovanjem zdravil, ko in kadar je to potrebno, pa tudi svetujeNe more samostojno izvajati psihološkega testiranja ali samostojno izvajati psihoterapije, če za to ni strokovno podkovan. Zaposleni so v kliničnih centrih, splošnih ali psihiatričnih bolnišnicah, zdravstvenih domovih ali delujejo v zasebnih ordinacijah. Dostopni so preko napotnice ali samoplačniško.

PSIHOTERAPEVT

Je strokovnjak, ki je dokončal študij humanistične smeri, čemur je sledil dodatni študij psihoterapije. Deluje v zdravstvenih zavodih ali samostojni praksi. NE opravlja psihološke diagnostike in NE predpisuje zdravil. Psihoterapevta obiščemo, če se želimo soočiti s svojimi strahovi, potlačenimi čustvi, spremeniti vedenjske ali miselne vzorce, zdraviti čustvene ali psihosomatske težave, izboljšati samopodobo in stopnjo samozavesti, osebnostno rasti, prebroditi težko življenjsko situacijo ali izboljšati kakovost svojih odnosov ipd.. Psihoterapija je v Sloveniji zaenkrat večinoma samoplačniška.

Mit št. 1: »Ne potrebujem psihoterapevta, ker nisem duševno bolan.« – Ni potrebno, da ste duševno bolni, da obiščete psihoterapevta.

Mit št. 2: »JAZ ne potrebujem psihoterapevta.« – Psihoterapevt je oseba, ki poda svojo perspektivo na določeno življenjsko situacijo, pomaga klientu iz stiske in ga osvobaja nefunkcionalnih čutenj, zaradi katerih se vrti v začaranem krogu.  Obisk vam lahko koristi že z vidika, da se odstrne marsikatera tančica, kar omogoči pridobiti bolj celostni pogled na zadevo in razumeti vzorce, zakaj na nek način delujete.

Mit št. 3: »Vsi me bodo imeli za norega. Kaj si bodo pa mislili?« Obisk psihoterapevta v današnjem času k sreči več ni stigma.Še več, kdor je pripravljen delati na sebi, se odločiti za spremembo in garati, bo tudi nagrajen – s tem, da bo zaživel svobodneje. S tega vidika gledano je to ena najboljših investicij za bolj kvalitetno življenje.

 

 

* Združenje psihoterapevtov Slovenije (ZPS), Slovenska krovna zveza za psihoterapijo (SKZP), Društvo psihologov Slovenije.

** Vir: http://sfuljubljana.si/sites/default/files/201612/Katja%20Knez%20Steibuch%20o%20Posvetu%20o%20zakonski%20ureditvi%20psihoterapije.pdf.