Moški so z Marsa, ženske so z Venere … v današnjem prispevku razlagamo, zakaj sta si oba spola tako zelo različna v vedenju, mišljenju in čustvovanju. Preberite dejstva, ki naj vam služijo kot popotnica za boljši partnerski odnos.

Možgani in biološka različnost

Ali ste vedeli, da ni moški spolni hormon tisti, ki naredi moške možgane moške, ampak je to ženski spolni hormon? Avtorica knjige Ženski možgani po zadnjih nevroznanstvenih raziskavah razkriva, da ima v začetnem razvoju vsak fetus ženske možgane, šele po nekaj tednih pa se v njem razvije toliko testosterona, da se njegovi možgani razvijejo v moške. Količina izločenih hormonov torej določa, ali bo fetus moškega ali ženskega spola. 

Ženske v reševanju sporov vodijo čustva, moške logika

Bolj znano je verjetno dejstvo, da imajo ženske bolj kot moški razvito desno možgansko poloblo, ki je ”zadolžena” za čustvovanje, intuicijo, ustvarjalnost, fleksibilnost, prilagodljivost, senzitivnost in empatijo. Nič čudnega, da nam je ta dar podarjen od matere narave, saj je biološko gledano naša skrb ohranjati vrsto in skrbeti za naslednji rod. Moški delujejo bolj z levo možgansko poloblo, ”zadolženo” za racionalno razmišljanje, analiziranje, načrtovanje in shranjevanje podatkov. Seveda pa ne moremo zagotovo trditi, da bo vsaka ženska čustvena in vsak moški racionalen, saj je to pogojeno s sociološkimi, kulturološkimi in genetskimi vplivi ter z izkušnjami, pridobljenimi v izvorni družini.

Moški molčijo, ženske govorijo

Tudi to ni mit, saj nas biološka pogojenost sili, da delujemo in reagiramo drugače od nasprotnega spola. Moški se v konfliktih radi osamijo in skrijejo ”v svojo jamo”, iščejo strategije za reševanje problema, medtem ko se ženske ne zmorejo tako zlahka”odklopiti” in objektivno pogledati na problem, temveč rade o njem razglabljajo ali na veliko razmišljajo. Velikokrat čutijo, da konflikta ne morejo razrešiti, ne da bi ga do potankosti analizirale in se o njem podrobno pogovorile (včasih najprej s prijateljico/ami in šele nato s partnerjem 🙂 ). Zaradi različnega odzivanja in predvsem nerazumevanja, ki ga kažemo eni do drugih, včasih ob tem nastajajo še večji konflikti, saj si znamo očitati marsikaj: moški ženskam, da v sporu iz muhe delajo slona in so nezmožne biti objektivne, ženske pa moškim pravimo, da so nesočutni ali pa generaliziramo, da jim je ”vseeno”. Moški potrebujejo več časa za razmislek, ženske smo bolj nestrpne.

Ženske doživljajo več stresa na delu, moški pa doma

Raziskave kažejo, da so ženski možgani veliko bolj aktivni od moških, tudi med spanjem. Verjetno se lahko poistovetite s tem, da ženski možgani večino časa premlevajo, medtem ko se moški hitreje sprostijo oz. si znajo naredijo razmejitve. Tako je tudi po službenem oz. študijskem času. Moški se hitreje odklopijo, ženske bi včasih po službenem času še vedno rade diskutirale o službi. Ženske več stresa doživljajo v službi, dom pa dojemajo kot zavetje in sprostitev, moški obratno: hitreje se sprostijo v službi, ki jo dojemajo kot ”svoj teren” in prostor za nove izzive.

Aktivnost ženskih možganov med počitkom (levo) in moških (desno).Vir: Raziskava dr. Daniela Amena, vir: http://danielamenmd.com/

Ne izposojajmo si teh dejstev za izgovor: Takšen/a pač sem, navadi se!

Da se razumemo: biološka pogojenost ne pomeni vselej determiniranosti; to pomeni, da se možgani zaradi svoje plastičnosti in zmožnosti spreminjanja celo življenje lahko učijo novih vzorcev, vedenja, mišljenja, čustvovanja in se neprestano prilagajajo. Zato se ne moremo izgovarjati, da smo takšni kot smo in da se v odnosih nismo zmožni spremeniti. Zgornje trditve prav tako ne pomenijo, da so to lastnosti vseh moških oz. vseh žensk.

Zanimivo pa se je podučiti o dejstvih, ki so znanstveno dokazana prav zaradi tega, da se bomo lahko sprejemali v različnosti in bolje razumeli drug drugega. Naš cilj v partnerskem odnosu naj ne bo ”imeti prav”, temveč ”živeti mirno”.

To pomeni kdaj opustiti svoj ego, se vživeti v partnerja in v njegov način razmišljanja, mu prisluhniti, kaj ima povedati ter se nato pogovoriti o opcijah. Za začetek torej poskusimo razumeti partnerja v njegovi pristnosti in ga sprejeti takšnega, kot je.