Današnji prispevek je nadaljevanje prispevka, v katerem smo povzeli nekaj nasvetov iz knjige ”Too good to leave, but too bad to stay” in ga lahko preberete tukaj. Sledijo naslednji # 4 nasveti terapevtke Mire Kirshenbaum o tem, ali oditi ali ostati v partnerskem odnosu, ko zaškripa.

# 5 Ali partner sabotira vsako vašo idejo oz. potrebo in je proces pregovarjanja za vas skoraj zmeraj tako utrujajoč in mučen, da na koncu pomislite, da ni bilo vredno truda?

Takšno vedenje je lahko odraz naučenih vzorcev iz primarne družine, v kateri se odraščajoči otroci naučijo, da se konflikti in kočljive situacije rešujejo po načelu “močnejši zmaguje”, zato pri sporih ne vidijo alternativne rešitve kot pa uveljavljanje moči.Druga razlaga je lahko, da ta odrasla oseba enostavno ni pripravljena prevzeti odgovornosti za svoje vedenje. Nekateri, na primer, le-to opravičujejo s svojimi močnimi značajskimi potezami, rekoč ”Takšen pač sem.” in se ne nameravajo spremeniti. Vendar velja omeniti, da značaj in egoizem nimata veliko skupnega, saj je oseba lahko značajsko temperamentna, strastna in močna oseba, pa bo vseeno upoštevala vaše potrebe in vam prisluhnila, ko boste le-te izrazili. To je tudi ločnica med partnerjem, ki vas upošteva in zanj niste nevidni in partnerjem, ki bo na dolgi rok trdil, da je težava v vas in ne v njem.

# 6 Imate v zvezi večkrat občutek, da ste ponižani in nevidni in se tega občutka nikakor ne morete znebiti?

Občutek ponižanosti lahko v vas zbuja odkrito jezo in bes, lahko pa se obrne ”navznoter” in deluje proti vam, tako da se počutite depresivno, žalostno, krivo ali nevredno. Občutek nevrednosti simbolično lahko ponazorimo z občutkom, ki vam veleva bodisi da želite uničiti drugega, ki vam vzbuja te občutke, bodisi sebe – jeza se zmeraj nekam usmeri, saj ne more kar izpuhteti. Na kratko rečeno: poniževanje je pokazatelj, da v zvezi ni ljubezni, še manj pa spoštovanja. Dolgoročno prisotnost teh občutkov ne more spodbujati občutkov sreče, saj ni niti osnovnega pogoja, da bi v tej zvezi doživljali duševni mir. Merilopri tem, ko spremljate lastne občutke ponižanosti, naj bo vprašanje: “Kolikokrat čutim jezo, nelagodje ali celo sovraštvo do njega ali sebe? Kolikokrat dneve preživljam žalostno ali jezno?”. Ne znižujte svojih kriterijev: partnerska zveza bi morala predstavljati varno zatočišče pred zunanjim svetom, v katerem se morda lahko srečamo s poniževanjem, ne pa izvor teh občutijČe je zveza izvor teh občutij, to ni zdravo okolje in dolgoročno gledano so lahko takšne okoliščine tudi past za zdravje, kar se lahko začne odražati v obliki psihosomatike.

# 7  Se vam zdi, da vaš partner (skoraj) zmeraj blokira vaše poskuse, da bi spregovorili o temi, ki se vam zdi pomembna?

Morda to počne neposredno“Ne želim govoriti o tem.” ali se izmika posredno in neprestano pometa zanj težavne teme pod preprogo, morda se poslužuje groženj“Če se bova še  pogovarjala o tem, ne bom želel ostati v tej zvezi.” ali pa se poslužuje čustvenih zlorab in manipulacij, pri katerih vi izpadete neumni in dobite občutek, da z vami nekaj ni v redu, ker sploh odpirate to temo. Pri tem bodimo pozorni: če težave pometa pod preprogo le občasno, ali se to dogaja le pri eni ali dveh kritičnih temah, to ni nujno usodno. V takšnem primeru bi po nekaj poskusih, da ponovno vzpostavite komunikacijo o tej temi, moral spregovoriti. Znak, da gre za kritično stanje, naj bo naslednje merilo: če partner neprestano in brez izjem sabotira vaše poskuse, da bi spregovorili o temi, ki je za vas pomembna in imate zaradi tega večkrat občutek, da ste zavrženi in nepomembni, se problem ne bo rešil sam od sebe. 

# 8 Ali ste prišli do točke, ko se vam zdi, da se partner, zmeraj, ko nekaj trdi, laže in mu ne morete zaupati, da govori resnico?

Ko se izgubi zaupanje, se uničijo osnovni temelji uspešne partnerske zveze. Neprijetni občutki pomanjkanja zaupanja in notranjega nemira vam ne dovolijo, da bi v zvezi dihali s polnimi pljuči, saj ste venomer na preži, kaj boste odkrili naslednjič. Možno je, da je to rezultat vaših lastnih negativnih misli napram partnerju ali pretiranega ljubosumja brez prave podlage, vendar v tem prispevku ne govorimo o tem. Govorimo o situacijah, ko ste partnerja zalotili pri manjših ali večjih lažeh ali pa se to dogaja kontinuirano. Morda se večkrat zalotite, da pomislite, koliko časa ste že izgubili v tej zvezi oz. kaj se še mora zgoditi, da boste dokončno odšli. Če ste že tako daleč, da mu, vselej, ko vaš partner nekaj reče, več ne morete zaupati in pomislite: “Zagotovo spet laže.” ali pa celo telesno občutite občutke nelagodja, tesnobe, slabosti, je to za vas znak, da nekaj morate spremeniti.

Ne morete prevzeti odgovornosti za njegova ravnanja, lahko pa prevzamete odgovornost zase.

Pri tem je zelo pomembno, da pri svojih čustvenih reakcijah razlikujete med temi, ki so upravičene in temi, ki se zbujajo neupravičeno (kot omenjeno že v prejšnjem odstavku). Stalni občutki, da vas je nekdo prevaral z besedami (ali tudi fizično), vas lahko pripeljejo na dolgo pot paranoje, obupa in ogorčenosti in vam spremenijo življenje v nočno moro.

Vsi zgoraj navedeni nasveti so lahko uvid v nov način razmišljanja oz. novo perspektivo, vendar pa ne pomenijo nujno na prvo žogo, da težave niso rešljive. V kolikor obstaja resničen interes na obeh straneh, bosta partnerja oba pripravljena delati na reševanju težav, če pa ne bosta zmogla sama, bosta pripravljena poiskati tudi strokovno pomoč v obliki partnerske terapije.

* Z besedo ”partner” je mišljena oblika za oba spola.

Več lahko preberete v knjigi: Kirschenbaum, M. (2009): Otići ili ostati: predobro, da se napusti, suviše loše da se ostane. Beograd: Beoletra: str. 98-154.