V današnjem prispevku povzemamo nasvete iz knjige Mire Kirshenbaum “Too good to leave, but too bad to stay”, v katerih pisateljica in terapevtka postavlja diagnostična vprašanja, ki so nam lahko v pomoč takrat, ko ne moremo sprejeti odločitve, ali oditi ali ostati v partnerskem odnosu. V tem prispevku sledijo prvi #4  izpostavljeni nasveti:

# 1  Spomnite se časov, ko sta bila v zvezi najsrečnejša. Če se na tej točki ozrete nazaj, bi rekli, da je vajin odnos takrat bil resnično dober in izpolnjujoč?

Nekateri partnerji, ki, čeprav trenutno doživljajo ”krizo” v partnerskem odnosu, lahko z gotovostjo trdijo, da so v preteklosti s partnerjem delili najlepše trenutke, v katerih so začutili “da je to to”, saj ju je povezovala sreča in toplina. Drugi trdijo, da stvari že od začetka niso bile v najboljšem redu in to stanje opisujejo kot “praznino/nekaj bolečega/odnos brez prave bližine oz. povezanosti ter občutek oddaljenosti”. Ne moremo z gotovostjo trditi, da pari iz druge skupine nimajo nobene možnosti, da bi obnovili svojo zvezo, vsekakor pa začetno pomanjkanje iskrice  oz. ”več padcev kot vzponov že na začetku” lahko nakazuje na alarm, ki ga ne gre prezreti. Takšen par bo verjetno moral bolj poglobljeno delati na odnosu in ugotoviti, kaj ju je in ju še zmeraj povezuje. V katero skupino spadate vi?

# 2  Ste v partnerski zvezi kdaj doživeli nasilje?

Nasilje je telesna zloraba, do katere pride v odnosu, v katerem nasilnež nad žrtvijo izkazuje svojo moč in prevlado tako, da jo ponižuje in (psihično ter fizično) poškoduje, kar je zagotovo znak, da spoštovanja in ljubezni v tem odnosu (več) ni. Nasilje se pogosto ne zgodi v obliki enega dejanja, temveč se kontinuirano nadaljuje nekaj časa. Ne glede na to, koliko lepih trenutkov ste doživeli v tej zvezi, je to znak za odhod. Edina izjema oz. razlog za vztrajanje je lahko partnerjeva obveza obiskovanja večmesečne skupine oz. programa za opuščanje nasilja. Poleg obiskovanja skupine (priporočljivo je najmanj eno leto), se vzporedno priporoča obiskovanje zakonske terapije. Toleranca do nasilja mora biti ničelna in nihče ne bi smel zniževati kriterijev osebne tolerančne meje.

Fotografija: Pinterest

# 3 Ste (že) sprejeli kakšno odločitev, ki izključuje vašega partnerja ali nasprotuje njegovemu mnenju ter s tem korenito vpliva na vaš življenjski slog (npr. menjava službe, odhod v tujino, selitev, poroka, odločitev za otroka)?

Če je vaš odgovor DA, ste nezavedno vašega partnerja že izključili iz svojih načrtov oz. se vam dozdeva, da boste bolj srečni in neomejeni, če prekinete to zvezo. Če vas vaše čustvene reakcije opozarjajo na to, da ste srečnejši, ko razmišljate o drugem, vam ljubšem scenariju in če se že vedete, kot da boste odšli, pravzaprav že odhajate. Če se s partnerjem nikakor ne moreta zediniti glede novega poskusa in sami sebe večkrat ujamete, da načrtujete brez njega, potem nezavedno (v čustvenem smislu) že odhajate in je le še vprašanje časa, kdaj boste zares (tudi fizično) odšli.

# 4 Odmislite vajine težave in nestrinjanja ter se vprašajte: Ali imava vsaj eno ali nekaj skupnih prijetnih aktivnosti oz. interesov (otroci ne štejejo!), ki jih rada počneva skupaj? Torej, v sedanjosti in lahko sklepava, da bo tako tudi v bodoče? 

Gre za aktivnosti, ki vaju povezujejo, jih počneta skupaj in jih imata oba rada (in ne le eden, medtem ko se drugi prilagaja). Te aktivnosti vama dajejo občutek bližine. Merilo, kakšna aktivnost bi to naj bila, je, da ta občutek bližine traja še nekaj časa po aktivnosti, hkrati pa ga oba z vznemirjenjem vedno znova pričakujeta. Pravilnega odgovora na to vprašanje ni, ker ima vsak par neko svojo ”aktivnost”, toda večinoma velja: za trajanje pristnega odnosa so potrebna pristna doživetja ljubezni. Kdaj vi doživljate te magične občutke ljubezni, ko vas kar odnese in preprosto ste v sedanjem trenutku ter ne razmišljate o prihodnjem?

Primeri aktivnosti:

skupno kuhanje; ples ali športna aktivnost; unikatna nedeljska jutra; držanje za roke in dolgi sprehodi po plaži; zanimivi in dolgi pogovori pred spanjem …. oz. karkoli, kar vam izvablja nasmeh na obraz, ko veste, da imate to aktivnost samo s to osebo in je pravzaprav nenadomestljiva.

 

Nadaljevanje prispevka lahko preberete tukaj.

* Z besedo ”partner” je mišljena oblika za oba spola.

Vir prispevka: Kirschenbaum, M. (2009): Otići ili ostati: predobro, da se napusti, suviše loše da se ostane. Beograd: Beoletra: str. 54-89.