Intimnost v pogovornem jeziku velikokrat zamenjujemo za spolnost, čeprav, širše gledano,  intimnost a priori ni le telesna intimnost, saj poznamo tudi druge vrste: čustveno, kognitivno, duhovno … intimnost.

V partnerskem odnosu še zdaleč ne zadostuje zgolj telesna intima. Zakaj? Berite naprej.

Več dimenzij intimnosti

Četudi je v partnerskem odnosu telesna intima včasih prišla do izraza veliko kasneje (po čustveni, kognitivni in duhovni navezavi), je danes drugače. Včasih so se pari medsebojno dlje časa spoznavali v drugih dimenzijah, telesna intima pa je bila (načeloma) rezervirana za čas po uradnem okronanju ljubezni – po poroki. Danes je telesna intima tista, ki se vzpostavi v partnerskem odnosu veliko bolj zgodaj ali pa celo na samem začetku spoznavanja, saj ni vezana na noben poseben mejnik oz. prelomnico v odnosu. Kognitivna intimnost (preverjanje partnerjevega razmišljanja, njegovih interesov in pogledov na svet ter preko tega medsebojne kompatibilnosti), tkanje čustvene intimnosti (podeljevanje t. i. ”ekskluzive” v odnosu, predanosti, doseganje najvišje stopnje zaupanja in ranljivosti v odnosu) prideta danes na vrsto šele čez čas, ko si dovolimo, da se v odnosu dovolj sprostimo. Naposled je čas za duhovno intimnost, katere pa vsi pari ne dosežejo. To je stopnja, na kateri si medsebojno delita občutja in misli v zvezi z duhovnostjo, vero, oz. nasploh v zvezi z eksistencialnimi vprašanji, kot je npr. ugotavljanje smisla življenja in iskanje njunega skupnega mesta ”pod soncem”.

Kako dojemava najino spolnost?

Najprej je potrebno razčistiti dejstvo, da moški dojemajo spolnost drugače kot ženske. Moški pridejo preko spolne oz. telesne intimnosti do čustvene, ženske pa obratno: najprej se zbližajo in navežejo čustveno in šele nato razvijejo telesno intimnost. To je fiziološko pogojeno, zaradi česar oboji gledamo na odnos z dveh različnih vidikov. Pogosto zaradi tega nastajajo konflikti, pa vendar: če to dinamiko in razlago, ki stoji za njo, razumemo, v odnosu bolje funkcioniramo.

Foto: Pinterest

Ali sprejemava najino različnost v odnosu?

Zanimivo je tudi dejstvo, kako različne poglede imamo na odnos, saj si ženske postavljamo popolnoma drugačna vprašanja kot moški. Ženske se sprašujemo s čustvenega vidika: npr. ‘‘Sva med seboj povezana?’‘, medtem ko moški bolj s fiziološkega: ”Sem dobrodošel v njenem svetu? Sem dovolj dober?”. Ne moremo z gotovostjo reči, da to 100 % oz. stereotipno drži za vse ženske in za vse moške, vendar pa raziskave in dejstva v veliki meri pritrjujejo tej razlagi. Dobra vaja za par je, da kdaj medsebojno razišče, na kak način vsak posebej sprejema to različnost oz. kako se s tem spopadata in kje lahko drug drugemu prideta naproti.

(Prevelika) pričakovanja

Tudi pričakovanja se navezujejo na sprejemanje različnih pogledov na spolnost. Zelo zaželeno je, da se partnerja o spolnosti pogovarjata in dosežeta tisto stopnjo ranljivosti, na kateri jima ne bo nerodno medsebojno razkrivati svojih želja, dvomov in strahov glede spolnosti. Ali je spolnost vezana le na telesni užitek? Je to med partnerjema tabu tema? Je telesni užitek ali vrhunec telesnega odnosa nekaj, kar se mora doseči za vsako ceno? Smisel telesne intime ni določena kvantiteta oz. kvota, ki bi jo moral vsak par doseči. Na žalost pa le-ta še vedno povzroča veliko stresa in konfliktov v odnosu, saj sproža na obeh straneh iracionalna pričakovanja. Smiselno je spustiti pričakovanja oz. namesto tega vzpostaviti bolj realna pričakovanja, ki bodo omogočala vzpostavitev zdrave telesne intimnosti.

Kaj je zdrava telesna intima?

Zdrave telesne intime ne merimo zgolj s telesnimi užitki. Zdrava spolnost je tista, v kateri si partnerja medsebojno omogočata povezovanje drug z drugim preko telesne dimenzije in šele na podlagi tega doživljata ugodje. To ni tista intima, pri kateri partnerja merita moči ali medsebojno tekmujeta, prav tako pa to ni izogibanje spolnosti in popolna ignoranca na tem področju. Zaključimo lahko, da je pristna telesna intima torej tista, ki omogoča najprej prepuščanje sebi in svojemu doživljanju, čemur sledi prepuščanje partnerju in odnosu z njim.

Povzeto po internem gradivu dr. Mateje Cvetek na programu Izpopolnjevanja iz zakonske in družinske terapije, predmet: Terapevtska obravnava spolnosti in dopolnjeno z opombami avtorice.