Povprečni uporabnik preživi na Facebooku 75 minut dnevno, na družbeno omrežje pa se prijavi povprečno 6,1x na dan. Razlogi, iz katerih se prijavljamo na Instagram/Facebook, so pobeg iz negativnega razpoloženja, tesnobe ali osamljenosti; vzdrževanje prijateljskih in vzpostavljanje partnerskih razmerij; občutek zamujanja dogodkov, če nismo neprestano priklopljeni in še eden zelo pomemben razlog: self-prezentacija oz. kako bomo sebe prikazali navzven.

Self-prezentacija ali: »naj vsi vedo, kako je dobro biti jaz«

Slednji bom danes namenila nekoliko več besed. Fascinantno je namreč prav to, kako lahko z vzpostavitvijo dovršenega Facebook/Instagram profila uporabnik ustvari vzdušje popolnega življenja, ki bi mu ga drugi sledilci morali zavidati. S tem si zagotavlja popularnost in sledenje množice sledilcev, kar dviguje nivo samozavesti in daje občutek, da se veliko ljudi ukvarja z njim. Zaradi tega še dodatno narašča zadovoljstvo in občutek potrditve.

Navidezno virtualno »popolno življenje«

Ta fenomen (čeprav je najpogostejši med mladostniki, starimi med 12 in 18 let, kar je pravzaprav zelo zaskrbljujoče), je zanimiv tudi zato, ker si z nabiranjem »všečkov« in komentarjev samopodobo viša vedno več uporabnikov vsake starostne skupine populacije, ki se pojavlja na socialnem omrežju. Z oblikovanjem profila, ki prezentira »popolno življenje«, si uporabniki omrežij prislužijo nove »všečke« ali sledilce, kar vidijo kot nagrado, zato to počnejo vedno znova naprej. Zato pravimo, da ne glede na starost, socialno, kognitivno in čustveno zrelost socialna omrežja psihološko gledano delujejo na vsakega uporabnika enako.

Kako delujejo socialna omrežja na naše možgane?

Racionalno se zavedamo, da so življenja, ki jih spremljamo, le fasade povprečnih življenj, a vseh podob, ki jih dnevno spustimo skozi »filter«, čustveno ne znamo selekcionirati, zato svoje možgane le stežka prepričamo, da so nerealne.

Popoln par, ki je že 5-ič objavil zaljubljeno sliko s surfanja ob havajskem sončnem zahodu ne objavi prepira, ki ga je imel eno uro pred fotografiranjem.

Mamica, ki objavi sliko popolnega telesa s »sixpacki« ne objavi, v kakšni stiski in dilemi se marsikdaj znajde, ko pade pod obremenitvijo materinstva. S tem, ko pokaže svojo popolno postavo, se zdi, da z lahkoto premaguje nori tempo in ob tem najde še čas za sebe, to pa postane kaj kmalu norma še za vse druge mamice.

Fotografija družine, na kateri se vsi popolno smehljajo, so v premišljenih pozah in z zlatim prinašalcem ob novo zgrajeni hiši ne bo pričala o tem, da je oče deloholik in je pravzaprav le malo časa dejansko prisoten.

Želim reči, da se nikoli ne vprašamo, kaj dejansko JE v ozadju in ali so podobe, ki jih nekritično »kupimo«, tudi resnične ali namišljene in so to, kar bi uporabnik, pravzaprav RAD videl.

Samopodoba se z všečki, ki jih dobivamo, le navidezno zvišuje.

Zakaj bi si sploh želeli, da se naše intimno življenje odvija pred očmi javnosti? Zakaj imamo potrebo pokazati svojo postavo v kopalkah in dejstvo, da smo fit? Zakaj moramo objavljati slike svojih otrok, da vsem javno pokažemo, kakšen zaklad imamo in kako smo nanj ponosni? Ker dobivamo »všečke«, ki nagrajujejo naš dopaminski (hormonski nagrajevalni) sistem v možganih.Ironično pa je, da vso odobravanje, ki ga dobimo z »všečki«, dejansko ne zviša stopnje naše samozavesti. Čeprav imamo dober občutek, t. j. občutek »potešenosti«, je le-ta instanten (takojšen), vendar lažen. Samopodoba oz. način, kako se vidim, se tako zviša le kratkoročno.

Kdaj razvijemo svojo samopodobo?

Samopodobo smo razvili v primarnih odnosih, na način, kako so nas dojemali starši, kasneje vrstniki in okolica in skozi odnose, ki so nam bili pomembni. Srž samopodobe je, kako vidimo sebe, v kakšne odnose vstopamo in koliko se cenimo. Če je samopodoba nizka, dobimo občutek, da si jo moramo zvišati na drug način, eden od teh je tudi na socialnih omrežjih. To seveda ne pomeni, da so vsi, ki objavljajo, »lažni«, vendar pa moramo ohraniti tudi kritično držo in zdrav pogled na objavljanje.

Sledenje objavam velikokrat negativno vpliva na naše počutje, pa si ne znamo razložiti, da je to vzrok.

Če si nekdo zvišuje samopodobo na umeten način preko predstavljanja sebe v boljši luči, je potrebno razumeti tudi drugo plat iste medalje, t. j., kako negativno lahko te objave vplivajo na naše razpoloženje. Objave drugih ljudi nas lahko spravijo v žalost in celo v depresijo, zaradi česar se nezavedno primerjamo z drugimi, saj dobivamo vtis, da je naše življenje slabše oz. manj vredno.

Se tudi vi kdaj zalotite, da med uporabo socialnih omrežij spremenite svoje razpoloženje?

Če se zalotite, da zaradi socialnih omrežij večkrat izgubite voljo, spremenite razpoloženje ali ste nesrečni, poskusite omejiti dostop do le-teh. Postavite si zdravo, a natančno mejo, koliko časa nameravate preživeti online, npr. 20 minut po kosilu.Strokovnjaki svetujejo tudi odstranitev prijateljev, ki objavljajo svoja »popolna življenja«, pa tudi splošno krčenje seznama prijateljev, za katere vidimo, da so zgolj virtualni prijatelji in z njimi sicer v resničnem življenju ne bi našli  povezave oz. nobene skupne točke ali interesa. Lahko pa si pomagate tudi tako, da ohranjate kritično razdaljo do tovrstnih objav, katerih namen je, da stimulirajo vaše možgane, kar jih prisili k vnovičnem prijavljanju na socialna omrežja.