Poznavanje delovanja otroških možganov lahko staršem omogoči razumeti, zakaj se njihov otrok odziva na določen način. Ko razumemo, na kak način delujejo možgani v katerem starostnem obdobju, to pripomore tudi k bolj funkcionalni vzgoji.

Možgane otrok pomembno oblikujejo izkušnje, ki jih starš nudi otroku kot prva in najpomembnejša oseba v njegovem svetu.

Da bi razumeli delovanje otroških možganov, moramo za začetek vedeti, da se funkcionalno odzivamo takrat, ko so le-ti integrirani, t. j., ko delujeta usklajeno leva in desna hemisfera. Leva hemisfera je zadolžena za logično razmišljanje, red in organiziranje misli v stavke, desna pa je čustvena, neverbalna, hrani spomine in podobe, zato skrbi za večjo sliko, ko doživimo neko izkušnjo.

Leva in desna hemisfera. Velikokrat od otrok pričakujemo, da se bodo obnašali “levohemisferno” in pozabimo, da je to pogojeno z organskim razvojem možganov.

Otroški možgani zaradi fizične nezrelosti v zgodnjih letih ne zmorejo sami opraviti integracije (da bi se torej odzvali usklajeno), zato jim pri tem lahko pomaga odrasli.

Ko otrok odreagira čustveno, se v poplavi joka ne zmore mirno in ustrezno odzvati na nastalo situacijo, vendar pa mu pri tem lahko pomaga starš tako, da uravnoteži nemir, ki je posledica delovanja pretežno desne (čustvene) hemisfere. Vzrok za to, da otroki možgani sami tega ne zmorejo, je v tem, da se še niso imeli časa razviti, saj se razvijajo zelo dolgo – vse do 20. leta.Tega si sploh ne znamo predstavljati, saj je to že čas mladostništva!

Naše možgane torej oblikujejo izkušnje – vse od ustrezne prehrane, dovolj spanja, poslušanja glasbe do toplih spodbud in čustev, ki jih doživljamo ob ljudeh okoli nas.

Poleg genov in otrokovega temperamenta, ki je prirojen in starši nanj nimajo vpliva, pa lahko starši vplivajo na prožnost možganov tako, da jim ustvarjajo pozitivne izkušnje. Starši, ki se z otrokom pogovarjajo o njegovih izkušnjah, lažje dostopajo do spominov o tej izkušnji in krepijo otrokovo čustveno inteligenco. Druga lastnost možganov je ta, da so plastični, zato jih je mogoče skozi življenje preoblikovati. To pomeni, da se njihov razvoj ne dovrši do tretjega leta starosti, kot so mislili včasih, temveč se nove nevronske povezave lahko tvorijo vse življenje in na ta način spreminjajo fizično strukturo možganov. Ko se spremeni fizična struktura možganov, se tvorijo nove nevronske vezi, kar pomeni, da lahko z novimi izkušnjami na novo preoblikujemo vzorce v možganih. Gre za revolucionarno odkritje znanosti in odlično novico za starše, saj to pomeni, da še nič ni zamujeno in da lahko kadarkoli začnejo s popravljanjem preteklih vzgojnih napak.

Starši se morda velikokrat počutijo nemočne, ko se otroci ne odzivajo na način, kot bi si oni želeli oni, lahko pa se počutijo tudi jezne, ker mislijo, da jih njihovi otroci ne želijo poslušati oz. razumeti, ali pa da se naredijo neumne in da izsiljujejo. Slaba novica je, da procesa zorenja možganov ne moremo pospešiti, zato ne moremo pričakovati, da se bo 3-letnik vedel zreloA dobra novica je, da lahko sami pripomoremo k bolj funkcionalnim odzivom otroka in v končni fazi k bolj funkcionalnim odzivom sebe, poskušamo v vsakodnevno življenje vpeljati veščino usklajenega odzivanja.

Prizadevam si, da bi lahko dognanja nevrzonanosti predstavila karseda poljudno in zanimivo. Ta zapis je uvod v poznavanje delovanja možganov, tukaj in tukaj pa je nekaj praktičnih usmeritev, kako se znajti v vsakodnevnih vzgojnih izzivih.