Zasvojenost z zasloni in z IT tehnologijo je ena najbolj zahrbtnih nekemičnih zasvojenosti, saj otroke, mladostnike in odrasle zasvoji tako potihoma, da je niti ne opazimo; posledic, ki se odražajo na našem počutju, pa ne znamo povezati z njo.

Zasvoji nas dopamin

Zakaj nas zasloni zasvojijo? Ob določenih spletnih straneh občutimo zadovoljstvo, zato nas tako “potegne noter”, da izgubimo občutek za čas. Ni pomembno, ali gre za spletne trgovine ali socialna omrežja – vse spletne strani dosegajo v naših možganih enak učinek: sprožajo hormon ugodja dopamin. Ker si naši možgani zapomnijo, kje in na kakšen način smo dobili dozo zadovoljstva, se vračamo nazaj po novo dozo dopamina. Spletne strani sprožajo v nas navdušenje, vznemirjenje, občutek zabave, v spletnih klepetalnicah pa celo občutke zaljubljenosti.

Kakšni motivi nas ženejo v ponovno rabo digitalnih naprav in aplikacij?

Otroka lahko ženejo signali, ki se v možganih sprožajo, medtem ko na YouTube-u posluša pesmice ali si ogleduje risanke, saj mu svetlobni in zvočni efekti tako ugajajo, da njegovi možgani pravijo ”Še, še!”. Mladostnik ne bo želel izviseti iz družbe, saj je uporaba socialnih omrežij kul, zato bi se mu zdelo, da marsikaj zamuja, če ne bi bil “non stop priklopljen”. Hkrati pa je to tudi način, kako si mladostniki višajo raven dopamina, ko o sebi berejo: “Lep/a si.” ali medtem, ko štejejo všečke, ki so jim bili podeljeni. To le na videz zvišuje raven samopodobe, saj je le-to mogoče izgraditi le v odnosu. Mladi, ki iščejo ljubezen ali čustva potrditve, pozornosti in edinstvenosti v spletnih klepetalnicah in jim je takšen način komunikacije nekaj povsem običajnega, se lahko kasneje soočajo s težavami glede tega, kako se odzivati pri komunikaciji v živo in s tesnobo pri izražanju čustev. Možgani so za zasvojenosti najbolj dovzetni v zgodnjem otroštvu (predšolska doba) in v obdobju mladostništva, ko pride do drugega možganskega sunka in s tem do ponovnega pospešenega “zorenja”.

Je moj otrok zasvojen? Sem jaz zasvojen?

Pokazatelje zasvojenosti pri odraslem, otroku ali mladostniku lahko raziščemo tako, da pri sebi preverimo, kako bi odgovorili na naslednja vprašanja:

* namen – “V katere namene in kako pogosto uporabljam digitalne naprave?” 

Da smo si na jasnem – v sodobnem svetu vsi prekomerno uporabljamo telefone in računalnike, saj to od nas zahtevajo potrebe časa in službe, pri raziskovanju tega vprašanja pa gre za notranje silnice, ki nas silijo k uporabi. Če lahko vi ali vaš otrok odgovor utemeljite s tem, da je uporaba zmerna in namenjena določeni rabi, seveda ne govorimo o zasvojenosti. Če pa nekdo za zasloni preživi dve uri ali več, ob tem izgubi občutek za čas in pravzaprav ni počel ”nič pametnega”, lahko prebere še naslednje vprašanje.

* čustva – “Kaj doživljam ob uporabi interneta/računalniških igric/socialnih omrežij/spletnih strani?”

Morda se vam to vprašanje zdi smešno, toda prekomerni uporabnik zagotovo doživlja vsaj enega od naslednjih občutkov: občutek varnosti, povezanosti/izoliranosti od preostalega sveta, otopelosti, ljubljenosti ali razumljenosti. Ta občutja so seveda trenutna in neresnična, saj nam virtualne naprave ne morejo ponuditi stika. V času, ko še ni bilo digitalnih naprav, smo zgoraj našteta občutja dobivali v odnosu z drugimi.

* življenjski dogodek – “Se mi dogaja, da se v točno določenem intervalu ali ob točno določenem dogodku začnem zatekati v tehnologijo?”

Tudi to vprašanje ni iz trte izvito – mnogokrat se namreč zgodi, da se k prekomerni uporabi zatečemo v času krize, zaradi občutka nepovezanosti z nekom, kadar ni intimnosti ali upanja ali iz vsesplošne apatije “Vse je brezveze.”  … 

Primeri: “Vsakič, ko imam slab dan, se ne morem pomiriti drugače, kot da obiščem spletno trgovino in si nujno nekaj kupim.” // “Ko se skregam s partnerjem, ga želim “kaznovati”, zato si takrat na klepetalnicah dopisujem z drugimi.” // Mladostnica: “Ko sem naložila svojo fotografijo, si nisem mogla pomagati, da ne bi redno pregledovala komentarjev in všečkov.”

Stojmo za tem, da je tako pri zasvojenostih, kakor tudi pri vlaganju v odnose, boljša vsakršna preventiva, kot pa (prepozna) kurativa.

O preventivnih in praktičnih nasvetih za preprečevanje zgodnje zasvojenosti lahko preberete tudi v nasvetih Družina.